Energetsko, duhovno potovanje in voden ogled doline bosanskih piramid v Visokem, z vodstvom dr. Semirja Osmanagića 28. april do 01. maj 2022 – Prvomajski prazniki
V lanskem letu, smo se zaradi raznih ukrepov pri prehodu meja, z veliko muko z nekaj zasebnih avtomobilov dvakrat odpravili v Visoko. S skupino, ki je potovala v avgustu, smo se odlično ujeli in skupaj preživeli nekaj res lepih dni.
Po dveh letih mirovanja, pa se tokrat zbrala zelo simpatična skupina potnikov, tako, da smo se na pot v dolino bosanskih piramid lahko odpravili z avtobusom.
Vsi smo z velikim veseljem pričakali dan odhoda v Visoko. Nekateri potniki so se že poznali iz Marijine meditacijske skupine, ki jo vodi MarTina, nekaj je bilo parov, nekaj prijateljstev… vsi pa nabiti z dobro voljo in v pričakovanju najboljšega.
In se je zgodilo. Več kot najboljše. Že pri prvi jutranji meditaciji pri kroglah v Zavidovičih, se je sprostila povezovalna energija, ki smo jo v zadnjih mesecih pogrešali.
Kasneje, ko smo po zajtrku in drugi jutranji kavi v Visokem ter ogledu Belvedera prišli do tunelov Ravne, nas je pričakal dr. Semir Osmanagić, ki je vedno zelo vesel Slovencev. Pozdravil nas je s širokim nasmehom in kot vedno odprtega srca. Po ogledih podzemnih tunelov Ravne smo se z njim še nekajkrat »po naključju« srečali v parku Ravne2 in vedno nam je povedal kaj zanimivega.
Dobra volja v skupini je vsak dan bolj naraščala. Prvi dan smo obiskali Tumulus, kjer smo imeli na njegovem vrhu krajšo meditacija, ki jo je vodila Tanja N.. Drugi dan po obilnem zajtrku v hotelu kjer smo nočili, smo se po prijetnem presenečenju, ki nam ga je pripravil dr. Osmanagić, sprehodili po vaški poti med sadovnjaki do piramide Meseca. Medtem, ko je vodnik Emir pripovedoval zgodovino nahajališča, nam je domačinka Raza skuhala turško kavo, ki smo jo že pogrešali.
Tudi vzpon do sredine piramide Sonca in nato še hoja do njenega vrha, nam je dala novih moči. In to v taki meri, da so nekatere sopotnice navzdol grede veselo prepevale in skoraj tekle. 91 letni »bakici«, ki vodi bife pod vrhom piramide Sonca, smo kasneje veselo zapele nekaj slovenskih pesmi in skupaj z njo zaplesale. Od ganjenosti je pritekla tudi kaka solza.
Da ne omenim podzemnih tunelov Ravne, v katere smo vstopili trikrat preko dneva in enkrat ponoči. Poiskali smo bolj oddaljene komore, kjer nas ni motil glas drugih obiskovalcev in prisluhnili notranjemu svetu v nas samih ter umirjenemu igranju Koshi zvončka.
Zadnji dan potovanja smo se zapeljali v Sarajevo na oglede bogumilskih stečkov in vodenem panoramskem ogledu Sarajeva ter peš ogledu Baščaršije. Po kosilu smo se še enkrat odpeljali v Visoko na zadnji vstop v tunele.
Na poti proti Sloveniji so sopotniki skoraj celo pot do meje s Hrvaško prihajali do mikrofona, kjer je vsak povedal svoje izkušnje in razmišljanja o življenju in kako pomembno je delo na sebi.
Ob prihodu v Ljubljano, smo se poslovili drug od drugega z obilo smeha in radosti. Objemanju ni bilo konca. In že kujemo načrte za srečanje na pikniku…
Hvala vsem sopotnikom, ki ste brez izjeme sodelovali s srcem, da je bil izlet lahko bogat, izpolnjen, pester in nepopisno lep.
Draga Irena,
hvala ti za izjemno izkušnjo, ki si jo tako dobrosrčno delila z nami in nam omogočila, da smo oživeli in videli tudi vse tisto, kar sicer ni praksa
Še en dokaz, da se moram zanesti na svojo intuicijo, saj sem pri ponudbi z Googla takoj začutila, da te izberem
Moje telo se je burno odzvalo na tamkajšnje energije, po bolečinah v križu in kolkih, ki so se sedaj umirile, sem tudi jaz ostala brez glasu… pljuča se bodo prečistila in izvrgla tisto kar ne potrebujem več… in prav je tako, da sedaj lahko “sidram” vse čudovite dogodke preteklih dni. Še enkrat iz srca hvala Irena
in upam, da se pokaže še kaka priložnost za nova doživetja.
Lep pozdrav z morja
Tanja, Koper
Irena pozdravljena,
tokratno potovanje je bilo po programu zelo podobno prvemu vendar čisto drugačno, z drugačnimi energijami….kar je posledica nas, ki smo se zbrali na tej poti, vsak s svojo zgodbo. Moram reči, da sem se zelo veliko naučila od sopotnikov. Leonu (sin, star 14 let) je najbolj ustrezala energija v tunelih, tam se je najbolje počutil. Druženje z odraslimi pa mu je dalo vpogled v drugačno življenje. V življenje, kjer ne sveti samo sonce in tudi njega se je to dotaknilo. Njegove besede: »Mami, kok imajo pa eni težko življenje.« S tem je povedal vse.
Sama sem se zelo napolnila z energijo, ki sem jo nujno potrebovala, vendar mislim, da je Leon odnesel s sabo veliko več…to se bo pokazalo v naslednjih letih.
Za konec naj še povem, da je piko na i temu potovanju dal tudi Semir, ki si je tokrat vzel veliko časa za nas.
Lep pozdrav in vse dobro,
Katjuša in Leon iz Logatca