
NEKAJ DEJSTEV O DEŽJU, KI SO MALO MANJ ZNANA
Vprašanja, ki razkrivajo, da dežja ne poznamo tako dobro, kot smo mislili.
Vprašanja, ki razkrivajo, da dežja ne poznamo tako dobro, kot smo mislili.
Kot na primer:
zakaj nam dež diši, kje na svetu je najbolj suho (namig: ni v puščavi!) in kako se na dežju čim manj zmočiti, v primeru, da pri sebi nimamo dežnika. Spodaj je navedenih nekaj zanimivih dejstev o dežju.
- V puščavah ne pade najmanj dežja
Čeprav je Antarktika prekrita z ledom, na njej pade samo 150 mm dežja na leto, kar jo uvršča med celine z najnižjo letno količino padavin. Na drugi strani pa je najbolj deževen kraj na svetu Lloro v Kolumbiji, kjer zemlja letno absorbira več kot 12 700 mm padavin.
- Dež ne zmoči vedno tal
V suhih in toplih krajih dež včasih izpari, še preden se dotakne tal. Edward Abbey, okoljevarstvenik iz Amerike je v svoji knjigi na svojevrsten način opisal pojav “fantomskega dežja”: “ Iz neba visijo zavese dežja, medtem ko spodaj na zemlji žive stvari venijo zaradi potrebe po vodi. Mučenje z draženjem, upanje brez izpolnitve. Nato se oblaki razpršijo in razblinijo.”
- Vse dežne kaplje niso sestavljene iz vode
Na Veneri, drugih lunah in planetih, je dež sestavljen iz metana ali žveplene kisline. Na planetu, oddaljenem 5000 svetlobnih let, so znanstveniki našli celo dežne kaplje iz železa.
- Obstaja znanstveno dokazan način, kako se čim manj zmočiti v dežju
Vas je ujel dež, ko ste bili brez dežnika? Znanost pravi, da hitreje, kot boste šli skozi področje kjer dežuje, bolj suhi boste ostali. In to ne glede na dodatne kapljice dežja, ki bodo padle na vas.
- Obstaja razlog, zakaj nam je všeč vonj po dežju!
Če voda nima vonja, zakaj se potem pri dežju sprošča tako prijeten vonj? Dežne kaplje vsebujejo molekule spojine, imenovane geosmin, ki jo proizvajajo talne bakterije. Ko pada dež, ustvarja zračne žepe, ki vsebujejo manjšo količino geosmina. Dež ujame in nato sprosti te zračne žepe, iz katerih se geosmin razkropi v ozračje, mi pa ga lahko zavohamo.