
Poklon civilizaciji Vinča tudi pred bosanskimi piramidami
Vinča je arheološko najdišče in najpomembnejše kulturno nahajališče na Balkanu, ki priča o eni najstarejših civilizacij na svetu. Neolitska kultura, ki se je razvijala ob reki Donavi in je danes poznana kot kultura Vinča, je bila prisotna okoli 6000 in 4500 pr. n. št.
Civilizacija Vinča je pritegnila tudi pozornost dr. Semirja Osmanagića, ki jo je nekaj let temeljito raziskoval. V spomin na vinčansko kulturo je letos v parku Ravne2 v Visokem postavil paviljon s skulpturami prebivalcev Vinče in ga opremil z velikimi tablami z opisom njihovega načina življenja.
Ostanki osmih neolitskih naselij
Vinčo, 15 km od centra Beograda, na desnem bregu Donave, je leta 1908 med svojimi raziskavami odkril prof. Miloje M. Vasić. Na več kot 10.000 najdbah so našli simbole in napise, ki so pokazali, da gre za zelo napredno civilizacijo, ki je v tehnološkem in kulturnem smislu presegala številne sodobne kulture. Na glinenih ploščah in vrčih so našli prvo pisavo prebivalcev Vinče. Kasneje so sodobne raziskave Vinče potekale pod nadzorom Srbske akademije znanosti.
Donava je bila vedno glavno plovno področje osrednje Evrope. Teče prek desetih evropskih držav in prebivalcem še danes nudi vodo in hrano. Z razvojem trgovine so prebivalci po plovnih poteh iz Vinče prenesli svoja znanja na druge kulture takratnega časa.
Nastanek
Na evropskem kontinentu je nastala prva napredna oblika bivanja najprej na Lepenskem Viru, čez nekaj časa pa še v 180 km oddaljeni Vinči. Oba sta na območju današnje Srbije. Prebivalci obeh kultur so se kasneje združili v Vinčansko civilizacijo.
V zahodnih arheoloških krogih je dolgo veljalo prepričanje, da je Vinča »kultura«. V zadnjih desetletjih je vse več raziskovalcev mnenja, da je bila pred 8.000 leti Vinča prva civilizacija v Evropi, ker izpolnjuje vse pogoje, da jo imenujemo civilizacija. Sodobne raziskave so pokazale podobnost Vinčanske civilizacije ter kultur v drugih delih vzhodne Evrope, v Bolgariji, Madžarski, Romuniji, vse do Karpatov, v Hrvaški, Srbiji in vzhodni Bosni, Makedoniji, Črni gori in Grčiji. Na tem velikem področju, so takratni prebivalci živeli v medsebojnem miru.
Mesto Vinča, z okoli 2.800 prebivalci je bilo zgrajeno ob sotočju reke Save in Donave. Na področju takratnega področja Vinče, so v našli arhitekturne zgradbe s pravokotnimi, trisobnimi hišami. V takratni Evropi je bilo to prvo in obenem največje mesto, ki se je ponašalo z vsemi urbanimi karakteristikami. Poleg tega je bila Vinča prvo urbano območje v Evropi, z več kot 50% nekmetijskega prebivalstva.
Arheologi so našli sledi različnih orodij in predmetov, ki kažejo na raznolike oblike dela, kar nakazuje, da je vinčanska družba poznala razdelitev dela na različne poklice. Večinoma so se ukvarjali s kmetijstvom in rejo živine. Razvili so tudi napredne tehnike lončarstva, izdelki so okrašeni z edinstvenimi vzorci, kar kaže na visoko stopnjo estetike in tehnične dovršenosti.
Vinčanska civilizacija je bila tudi zelo napredna v smislu tehnologije in gospodarstva. Ena njihovih najpomembnejših inovacij je bila uporaba bakra, kar priča o zgodnji metalurgiji na Balkanu. Obvladali so tehnike taljenja in oblikovanja bakra. To jim je omogočalo izdelavo naprednih orodij, nakita in drugih predmetov.
Na nobenem delu nahajališč Vinčanske civilizacije niso naleteli na utrdbe ali obzidja, ker so ljudje živeli v medsebojnem miru in sodelovanju. Pri arheoloških izkopavanjih tudi niso našli orožja.
Gradnja hiš in družbeni običaji
Vinčanska civilizacija je bila urejena in se je razvijala v organiziranih naseljih. Sledi najdišč kažejo na dobro načrtovane vasi s hišami. Živeli so v samostojnih hišah. Ometane so bile z glino, pomešano s peskom in plevami od žita, ki je služilo kot vezni material. Na tleh so imeli položene deske, prekrite z neko vrsto malte, ki je služila kot toplotna izolacija. Danes se take ekološko grajene hiše ponovno v modi in zelo drage.
V hišah so imeli peči. Zgradili so jih iz materiala, kakršnega so uporabljali tudi za zidavo hiš. Tako so imeli poleti nizke temperature, pozimi pa so ohranjali visoke. Danes je gradnja takih ekoloških hiš iskana, vendar tudi zelo draga.
Nosili so preprosta oblačila z nakitom, ki je bil izdelan iz sredozemskih školjk. Uporabljali so tudi mineral obsidian, ki se pojavlja kot naravno steklo.
Vinčenski sončni koledar, Velika Mater, vera v reinkarnacijo
Vinčanska civilizacija je bila urejena in se je razvijala v organiziranih naseljih. Sledi najdišč kažejo na dobro načrtovane vasi s hišami. Živeli so v samostojnih hišah. Ometane so bile z glino, pomešano s peskom in plevami od žita, ki je služilo kot vezni material. Na tleh so imeli položene deske, prekrite z neko vrsto malte, ki je služila kot toplotna izolacija. Danes se take ekološko grajene hiše ponovno v modi in zelo drage.
V hišah so imeli peči. Zgradili so jih iz materiala, kakršnega so uporabljali tudi za zidavo hiš. Tako so imeli poleti nizke temperature, pozimi pa so ohranjali visoke. Danes je gradnja takih ekoloških hiš iskana, vendar tudi zelo draga.
Nosili so preprosta oblačila z nakitom, ki je bil izdelan iz sredozemskih školjk. Uporabljali so tudi mineral obsidian, ki se pojavlja kot naravno steklo.
Vinčenski sončni koledar, Velika Mater, vera v reinkarnacijo
Prvotni Vinčanski sončni koledar je izdelan iz keramike, v obliki krožne plošče.
Glinena figurica, ki predstavlja Veliko Mater, natančno odraža odnose družbe, ki je živela v popolni harmoniji z naravo. Predstavlja žensko načelo, simbol rojstva, in je imela religiozen pomen.
Verjeli so v življenje po smrti in imeli razvite obrede za prehod v posmrtno življenje. Številne skulpture, najverjetneje posmrtnega značaja, pričajo o verski moči takratnih prebivalcev in o veri v reinkarnacijo. Mrtve so pokopavali v sedečem, joga položaju.
Vinčenska pisava
Pri raziskovanju so našli pisne sledi, s katerimi je vinčenska civilizacija kot svoj vrhunec človeštvu zapustila prvo črko, imenovano »Vinčansko pismo«. Raziskave potrjujejo, da so najdbe Vinčanske pisave najstarejše v Evropi. Natisnjene tabele so preučevali številni znanstveniki, uporaba izotopa ogljika-14 pa potrjuje njihovo starost na okoli 7.500 let. Tabele so vpisane v topografske zapise in so edinstvene v tem, da je vinčanska pisava starejša od sumerske klinopisne pisave in egipčanskih hieroglifov.
Vinčenska civilizacija je našla svoje mesto v »Arheološko, turistično, športnem parku Ravne2«
Dr. Semir Osmanagić je kmalu po odkritju piramidalnih kompleksov v Visokem ustanovil neprofitno fundacijo »Arheološki park Bosanska piramida Sonca« in »Arheološki, turistični in športni park Ravne𝟐«. V njem so postavili zanimive skulpture, manjše paviljone posvečene poznanim umom iz zgodovine, doprsni kipi velikih mož in podobno.
26. julija 2024 so v parku »Ravne 2« svečano predstavili nov paviljon. Posvečen je vinčanski civilizaciji. Nahaja se v osrčju Čarobnega gozda.
Redkega, umetniškega in zgodovinskega dogodka, se je poleg ustanovitelja »Fundacije arheološki park piramida Sunca« dr. Semirja Osmanagića, udeležil
tudi avtor kipa, akademskega kiparja mag. Damira Šabića ter veliko število obiskovalcev.
Sicer pa se dr. Osmanagić te dni mudi v Sloveniji, 15. novembra zvečer bo imel predavanje Moč piramid v dvorani Smelt v Ljubljani – kar bo za ljubitelje Visokega, piramid in Vinče prav posebna poslastica.
Istoimenski, nekoliko skrajšan članek objavljen na spletni strani svet24, 13. 11. 2024:
https://svet24.si/clanek/horoskop/67348c9bd490d/civilizacija-vinca-semir-osmanagic